Pojasnilo državnega organa navajamo v celoti:
1.UVOD
Pravica do odklopa, ki zaposlenim omogoča, da po zaključku delovnega časa niso dolžni odgovarjati na službene klice ali elektronsko pošto, je postala osrednja tema v sodobnem delovnem okolju. S tehnološkim razvojem in povečanjem možnosti za delo na daljavo ter izzivi, ki jih je pred delodajalce in delojemalce postavila pandemija, je vedno več zaposlenih nenehno digitalno dosegljivih, s čimer se briše meja med delovnim in zasebnim časom, kar povzroča povečanje stresa in izgorelost. Pravica do odklopa postaja ključna za zagotavljanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter ohranjanje dobrega počutja zaposlenih.
2.PRAVICA DO ODKLOPA
2.1.Delovni čas
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v smernicah, ki so bile objavljene dne 16. 10. 2024 (opomba 1), v uvodu navedlo:
»Pravica do odklopa se je v zakonodaji RS uvedla z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (novelo ZDR-1D), in sicer v okviru novega 142.a člena ZDR-1. Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Pravica do odklopa izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa. Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca, torej pojasnjujemo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe.
Ureditev pravice do odklopa tako ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.«.
Gor2.2.Razvoj digitalnih tehnologij in vpliv na delovne procese
Hiter razvoj digitalnih tehnologij je preoblikoval delovno okolje ter z delom na daljavo in drugimi ureditvami, ki jih podpira informacijsko komunikacijska tehnologija, omogočil številne spremembe. Te spremembe so prinesle prednosti kot so povečana produktivnost, fleksibilnost in učinkovitost. Prednosti za zaposlene so: boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, večja avtonomija in širše zaposlitvene možnosti, zlasti za posameznike na oddaljenih območjih ali oskrbovalce. Koristi imajo tudi delodajalci, saj prihranijo pri stroških in imajo dostop do bolj raznolikega nabora talentov.
Pandemija COVID-19 je te trende še okrepila. Delo na daljavo, nekoč redka praksa, je postalo splošno razširjeno, po pandemiji pa prevladujejo hibridni modeli na delovnih mestih.
Gor2.3.Izzivi
Napredek, ki je posledica razvoja digitalnih tehnologij, je povezan z izzivi. Digitalne tehnologije so pospešile intenzivnost dela, pri čemer številni delavci poročajo o povečanih delovnih obremenitvah in hudih časovnih pritiskih. Ena od posledic povečanega obsega dela na daljavo je povišana stopnja delovne obremenjenosti in težje ločevanje med delom in prostim časom. Preoblikovali so se tradicionalni modeli dela in ustvarila kultura »stalnega priklopa« ali »neprekinjene povezanosti«, ki je zabrisala meje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar vodi v povečan stres in delo preko dogovorjenega delovnega časa.
V raziskavi (opomba 2) iz leta 2013 je bilo ugotovljeno, da so strokovnjaki, ki uporabljajo mobilne naprave za upravljanje e-pošte, vzpostavili normo stalne povezanosti in dostopnosti, kar je povzročilo številne nasprotujoče si posledice. Čeprav je uporaba mobilnih naprav za e-pošto posameznikom kratkoročno omogočala prilagodljivost, mir in nadzor nad interakcijami, je hkrati okrepila kolektivna pričakovanja glede njihove dosegljivosti, povečala njihovo angažiranost in s tem zmanjšala njihovo sposobnost, da se odklopijo od dela. Odločitev za uporabo teh naprav za delo kjerkoli in kadarkoli – dejanja, ki so jih dojemali kot dokaz svoje osebne avtonomije – je dejansko pripeljala do tega, da so jih uporabljali povsod in ves čas, kar je v praksi zmanjšalo njihovo avtonomijo. Ta paradoks avtonomije odraža nenehno soočanje strokovnjakov z napetostjo med njihovimi interesi po osebni avtonomiji na eni strani in poklicno zavezanostjo do sodelavcev in strank na drugi strani.
Poleg splošnih izzivov, s katerimi se soočajo vsi zaposleni, ostajajo pomembne razlike med spoloma, ki se v digitalni dobi še poglabljajo. Ženske se pogosto soočajo z dvojnim bremenom – usklajevanjem poklicnih obveznosti in…
