Danes je 1.10.2024

Input:

Predlog sprememb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3B)

30.9.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 13 minut

2024.09.1.2 Predlog sprememb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3B)

mag. Boštjan J. Turk

Prostorsko načrtovanje je temelj vsakega uravnoteženega razvoja, saj vpliva na organizacijo prostora, varstvo okolja, gospodarski razvoj in kakovost bivanja. V Sloveniji to področje ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), ki se je skozi leta soočal z izzivi sodobnega prostorskega razvoja in okoljskimi spremembami. Zaradi teh potreb se je pripravila novela zakona, ZUreP-3B, ki prinaša bistvene posodobitve, ki so ključne za prostorski razvoj v naši državi in se nanašajo na:

  • Svet za prostor bo nadomestil Komisijo vlade za prostorski razvoj, kar bo poenostavilo usklajevanje prostorskih načrtov;

  • Sodno varstvo bo zagotovljeno le na Ustavnem sodišču, kar bo pospešilo reševanje sporov glede prostorskih aktov;

  • Komunalni prispevek bo treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, kar bo omogočilo hitrejšo gradnjo;

  • Oprostitve komunalnega prispevka bodo omogočene za objekte javnega pomena, kot so gasilski domovi;

  • Akontacija komunalnega prispevka bo omogočena za neurejena zazidljiva zemljišča, kar bo pospešilo komunalno opremljanje.

Poudarek na spodbujanju trajnostnega razvoja in vključevanju socialnih vidikov zagotavlja, da bo zakon omogočil dolgoročni, uravnotežen prostorski razvoj. Vse spremembe so usmerjene v bolj transparentne postopke, hitrejše izvedbe projektov in večjo skrb za okolje ter socialno šibkejše skupine.

Predlagane spremembe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3B)

Ukinitev Komisije vlade za prostorski razvoj in ustanovitev Sveta za prostor

Prva pomembna sprememba se nanaša na ukinitev Komisije vlade za prostorski razvoj, ki je bila doslej pristojna za usklajevanje prostorskih načrtov. Namesto tega bo ustanovljen Svet za prostor, posvetovalno telo ministra za prostor, sestavljeno iz strokovnjakov s področja urejanja prostora. Cilj te spremembe je poenostaviti postopke in skrajšati čas, potreben za pripravo prostorskih aktov. Denimo, če je občina želela sprejeti prostorski akt za širitev industrijske cone, je bilo prej potrebno dolgotrajno medresorsko usklajevanje preko Komisije vlade. Po novem bo Svet za prostor hitreje podajal strokovna mnenja, kar bo omogočilo občini hitrejši dostop do priporočil in posledično pospešitev celotnega postopka.

Sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte le na Ustavnem sodišču

Po novem bo mogoče sprožiti postopek le na Ustavnem sodišču, medtem ko so bile prej te zadeve v pristojnosti upravnih sodišč. Ta sprememba bo pripomogla k hitrejšemu reševanju sporov. Na primer, občan, ki je menil, da je prostorski izvedbeni akt nezakonit, je prej lahko vložil tožbo na upravno sodišče, kar je trajalo več let. Zdaj bo moral zahtevek vložiti neposredno na Ustavno sodišče, kar bo