Input:

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju

21.1.2021, Vir: FURS

 

  • Spremenjena vprašanja:
    I. del 16 in 20
     
  • Dodana vprašanja:
    I. del 21 in 22
     
  • Izbrisana vprašanja:

I.                   KRIZNI DODATEK

 

1.      Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?

 

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz, sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur  (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

1.1 Ali so delavci, zaposleni v programu javnih del upravičeni do kriznega dodatka?

Delodajalci zaposlenim v programu javnih del, razen če so delodajalci neposredni in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, izplačajo  ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

2.      V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v mesecu decembru, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2x minimalne plače (2x 940,58 = 1.881,16 eur), izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

 

Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. (Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur). Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.

 

Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

 

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

3.      Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?

Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

V decembru je skupno 23 delovnih dni, od tega 1 praznik.

Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru cel mesec opravlja delo razen na dan 25.12.2020 ko je državni praznik. Pripada mu 200 eur kriznega dodatka.

Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas mu v zgoraj opisanem primeru pripada 100 eur kriznega dodatka.

Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:

200/23 = 8,70

8,70 * 16  =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik)

Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.

 

3.1 Kako se izračuna krizni dodatek v primeru subvencioniranega delovnega časa?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE, se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

4.      Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?

Upošteva se plača opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Dodatki k plači so določeni v 127. in 128. členu ZDR-1.

Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.

Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca torej meseca novembra 2020.

 

4.1 Kako se upošteva izplačilo dela plače za poslovno uspešnost?

Kot je pojasnjeno v odgovoru 4 se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost), in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru. Navedeno velja tudi v primeru izplačila dela plače iz poslovne uspešnosti, kadar je bila ta izplačana ločeno od preostalega dela/zneska plače, torej je treba ta znesek upoštevati kot del mesečne plače. Pri tem pa ni pomembno ali je izplačilo dela plače iz uspešnosti poslovanje (ki se v pogovornem jeziku imenuje tudi božičnica ali 13. plača) določeno s kolektivno pogodbo ali internim aktom delodajalca.

 

4.2 Kako se upošteva plača pri delavcih, ki imajo krajši delovni čas v primerih določenih v ZDR-1?

V primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ki imajo delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas) se pri določitvi limita 2x MP upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

 

4.3 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo iz starševskega varstva?

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačano nadomestilo plače. Po mnenju Ministrstva za delo (v navaljevanju MDDSZ) je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova (npr. starševsko nadomestilo). Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca.

 

4.4 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo plače zaradi bolezni?

Po mnenju MDDSZ je treba upoštevati izplačano nadomestilo plače. Navedeno velja tudi za primere, ko je bil delavec odsoten zaradi koriščenja dopusta. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.

 

4.5 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so se zaposlili v decembru?

V primeru, ko gre za novo zaposlitev delavca, ki predhodno ni bil zaposlen, je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko se v podjetju na novo zaposli delavec, ki je bil predhodno zaposlen pri drugem delodajalcu pa je primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu. Če delodajalci ne razpolagajo s temi podatki, jih bodo na podlagi določb o obveznosti obveščanja o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (glej 36. člen ZDR-1), pridobili od delavca.

5.      Kateri delodajalci izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?

Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

 

5.1 Ali morajo tuji delodajalci izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih