Pojasnilo državnega organa navajamo v celoti:
Pravna podlaga:
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1 in 38/14),
- Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 12/14),
- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14 in 24/14),
- Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 28/14).
- 1. Javni uslužbenec A ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas in je na bolniški odsotnosti nad 30 delovnih dni. Zaradi procesa dela delodajalec za določen čas zaposli javnega uslužbenca B, ki nadomešča osebo A. Kako se štejeta javna uslužbenca? Kako se poročajo izplačane plače?
Javni uslužbenec A se šteje kot ena oseba, in sicer pod vir financiranja, iz katerega bi se financirala njegova plača, če ne bi bil odsoten. Oseba B, ki nadomešča osebo A, se ne šteje v število zaposlenih, oziroma se ne šteje v realizacijo kadrovskega načrta.
Oseba A prejema refundirano nadomestilo v breme ZZZS (tip izplačila H po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju), ki se v ISPAP ne prikazuje po virih (to pomeni, da se znesek nadomestila v breme ZZZS ne prikaže v okviru šifer Z621 do Z629). Plača osebe B se v ISPAP poroča po virih, in sicer pod tisti vir, iz katerega se financira.
- 2. Javni uslužbenec A opravlja dopolnilno delo 8 ur na teden na podlagi 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 – ZDR-1), torej ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri enem delodajalcu in pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem za opravljanje dopolnilnega dela 8 ur na teden. Kako se šteje osebo A?
Javni uslužbenec A se šteje pri uporabniku proračuna, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom kot ena zaposlitev, pri drugem uporabniku proračuna, pri katerem opravlja dopolnilno delo 8 ur na teden na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pa se šteje v deležu 0,2.
- 3. Javni uslužbenec B na podlagi devetega odstavka 63. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 109/12) opravlja pri istem delodajalcu delo še 20% polnega delovnega časa. Kako še šteje oseba B?
Javnega uslužbenca B proračunski uporabnik prikaže v deležu 1,2.
- 4. Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri uporabniku proračuna A, pri uporabniku proračuna B pa opravlja delo v deležu 0,2 za popolnitev do polnega delovnega časa, pri čemer pri uporabniku proračuna B nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Javni uslužbenec se šteje kot ena zaposlitev pri uporabniku proračuna, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
- 5. Javni uslužbenec na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opravlja delo s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer štiri ure dnevno, ZPIZ pa mu zagotavlja in izplačuje delno nadomestilo. Kako se šteje javni uslužbenec? Kako se prikaže njegova plača?
Javni uslužbenec se šteje kot ena oseba in se prikaže pod vir financiranja, iz katerega se financira njegova plača. V kolikor javni uslužbenec za 4 ure dela dnevno prejme bruto plačo v višini 800 EUR, za preostale 4 ure pa delno nadomestilo ZPIZ-a v višini 600 EUR, se 800 EUR vpiše pod vir financiranja, iz katerega se financira njegova plača, delno nadomestilo ZPIZ pa se pod viri financiranja ne prikaže.
- 6. Javni uslužbenec na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opravlja delo s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer štiri ure dnevno, ZPIZ pa mu zagotavlja in izplačuje delno nadomestilo. Znotraj krajšega…
